Novi mobilni SensorHub za ServersCheck senzorje

Podjetje ServersCheck, ki ga zastopamo na področju Slovenije in Hrvaške, je ponudilo novo serijo SensorHub centralnih naprav, ki omogočajo povezovanje preko mobilnih 2G / 3G in 4G omrežij.

Tako od zdaj naprej več v prostorih, kjer želite meriti okoljske parametre, kot so temperatura, vlaga, poplavljenost, pretok zraka, izpad oz. prisotnost električnega napajanja, ni več potrebna prisotnost lokalnega omrežja; zadošča razpoložljivost el. napajanja.

Prednost mobilnih SensorHub naprav je tudi vključeno avtomatsko obveščanje preko SMS sporočil, ki se pošiljajo neposredno preko omrežja mobilnega operaterja, katerega SIM kartica je vstavljena v SensorHub. Seveda pa SensorHub še vedno podpira vsa ostala obveščanja v primeru dogodkov, kot smo jih navajeni od prejšnjih generacij naprav: SNMP obvestila, e-poštna obveščanja.

Za vse informacije v zvezi z napravo oz. ostalimi napravami za zaznavanje okoljskih pogojev, ki jih ponujamo, vas vabimo, da nas kontaktirate na e-poštni naslov serverscheck@elmitel.com oz. nas pokličete na 02/564 88 60, z veseljem Vam bomo svetovali!

ServersCheck Slovenija in Hrvaška

Sporočamo veselo novico, da smo s produkti ServersCheck začeli pokrivati tudi območje Republike Hrvaške. Poleg tega smo že nekaj časa tudi uradni zastopnik za ServersCheck v Sloveniji. Več informacij o produktih ServersCheck in njihovih cenah na območju Slovenije in Hrvaške najdete v spletni trgovini, kjer lahko izdelke tudi naročite po ugodnejših cenah.

V kolikor nameravate s senzorsko opremo opremiti večje strežniške ali druge prostore, ali se ukvarjate z načrtovanjem IT infrastrukture in opremljanjem strežniških sob, nas kontaktirajte in vam lahko ponudimo tudi količinske popuste na senzorsko opremo.

Omrežja mobilne telefonije po svetu

Ste se kdaj vprašali, kako je svet pokrit s signalom za celično mobilno telefonijo? Število operaterjev, ki so prisotni v neki državi, je sicer zelo različno, dejstvo pa je da je celična mobilna telefonija danes prisotna takorekoč povsod, kjer je prisotna ostala infrastruktura (ceste, elektrika in podobno).

Lastnosti omrežij v različnih državah sicer nihajo; v nekaterih državah (predvsem revnejših) so še vedno prisotna zgolj omrežja prve in druge generacije, ker se uporabljajo predvsem za telefonske klice in SMS sporočanje, medtem ko nekatere ponujajo tudi 3G omrežja. Zelo hitro se je na svetovnem nivoju zgradilo tudi omrežja LTE, oziroma omrežja četrte generacije.

Dejstvo, da je mobilni signal prisoten skorajda povsod, pa še ne pomeni, da boste povsod tudi lahko telefonirali s svojim mobilnim telefonom. Čeprav je tehnično to danes praviloma mogoče, saj telefoni podpirajo različne frekvenčne spektre, ki so v uporabi po svetu, mora namreč vaš operater imeti (posredno ali neposredno) dogovor z operaterjem v državi, kjer gostujete. Tako lahko njegov naročnik (torej vi), gostuje v omrežju države, kjer se nahajate.

Tukaj lahko vidite karto, na kateri so informacije o pokritosti sveta z mobilnimi omrežji: http://opensignal.com/networks/

Elmitel na sejmu v Gornji Radgoni

Letos smo bili z brezžično senzorsko rešitvijo za področje vinogradništva prisotni na Kmetijsko-živiljskem sejmu v Gornji Radgoni. Za razliko od siceršnje prisotnosti na tehničnih sejmih smo se tokrat predstavili potencialnim strankam s področja vinogradništva, ki jim lahko ponudimo postavitev celovitega brezžičnega senzorskega omrežja za nadzor parametrov v vinogradu.

Brezžična senzorska omrežja za vinogradništvo

Na osnovi spremljanja parametrov v vinogradu lahko uporabniki našega sistema kadarkoli vidijo, kakšni mikroklimatski pogoji in parametri zemlje so na različnih mikrolokacijah v vinogradu, ter glede na to prilagajajo aktivnosti v vinogradu (kot je škropljenje ali zalivanje mladih trsov). Naš sistem uporabnikom nudi tudi podporo odločanju o škropljenju s pomočjo modeliranja razvoja bolezni trte.

Če vas zanima več, nas kontatirajte preko e-pošte ali telefona.

Delajmo manj! Em … kako?

Tokrat se bomo malo odmaknili od tehnologije, čeprav je tudi tale zapis zelo povezan s tehnologijo, pa čeprav posredno. Zakaj takšna tematika? Zato ker je poletje in upam, da ste si vsi uspeli vzeti nekaj časa za sebe in se spočiti od vsakodnevne “gužve”, tale zapis pa še dodatno piha na dušo tistim, ki radi počivate. :) Poletna tematika torej, malo za hec, malo pa zares.

Bojda je pred časom eden od ustanoviteljev Google-a izjavil, da bi morali v prihodnosti delati manj, ne več. Posamezni zaposleni celo za polovico manj – tako da bi primerljivo količino dela opravila 2 zaposlena. Zakaj? Zato, ker bi delo bilo opravljeno kvalitetneje in tudi vsak bi v svojem krajšem delovnem času delal efektivneje in torej naredil več. 2 zaposlena bi torej v 2×4 urah naredila več kot en zaposleni v 8 urah. Dokaj logično. Seveda je tukaj vse lepo in prav, če na posameznega zaposlenega ustvarjamo toliko, kot ustvarja Google, ter si zaposleni lahko omogočijo solidno življenje že s polovico plače. Realnost običajnega podjetja in plač ob razmerah v Sloveniji je žal vse prej kot takšna, ampak tukaj je problem malo bolj sistemski.

Da preidemo k tehnologiji; pomislite, na kak način ste delali pred 10 leti. Tale zapis bloga nastaja pod dišečimi borovci na prenosnem računalniku. Ne, ne počutim se kot da delam ravnokar. Dejstvo je, da je tehnologija spremenila način kako delamo in tudi koliko naredimo, obenem pa zelo dvignila tempo, s katerim moramo razmišljati. Vsak hip lahko zazvoni telefon, bodisi nas kliče nekdo od blizu ali od daleč preko internetne telefonije, koledar med delovnimi dnevi je ponavadi “zabasan” z raznimi nalogami, komunikacija preko male množice storitev, ki jih včasih nismo poznali, pa stalnica. Posamezno dejanje nam z integriranimi orodji vzame veliko manj časa, vendar ga moramo ravnotako premisliti, ker nenazadnje je v tem naša dodana vrednost. Delovni tempo je torej, če želimo biti konkurenčni, veliko višji. V istem času naredimo več. In včasih delamo tudi, ko nimamo občutka, da pravzaprav delamo. Ampak ali je mogoče v takšnem tempu kvalitetno delati 8 ur na dan, kot smo to počeli pred leti?

Prav zaradi tega se predvsem tam, kjer je tempo dela napet, same naloge pa manj usmerjene na produktivnost in bolj v kreativnost, govori o tovrstnih idejah – o krajših delovnih tednih, ali o posebej dnevih, ki so namenjeni kreativnemu delu in podobno. Tovrstne stvari so – tam, kjer je trg dela dobro razvit – poleg plače tudi pomemben faktor za pridobivanje sposobnih kadrov.

Toliko za poletje. Izkoristimo torej tehnologijo, da naredimo več istem času. In ne, ne želim povedati, da imejmo 3- ali 4-dnevne delovnike. Čeprav bi bilo fino. :)

Oblak, IoT, M2M, GIS, Big data… uau!

Ali drugače povedano, zveneči “buzzwordi”. Gremo stavit, da ste slišali za njih. Če ste malo bolj v IT-ju, pa slišite za njih takorekoč vsak dan. Za kaj pa pravzaprav gre?

V IT-ju se, kot ponavadi, tudi te dni nekaj dogaja. Oblačni dnevi še niso prav dobro minili, čeprav je uporaba oblakov (privatnih ali javnih) za razne storitve postala realnost in sedanjost v novih informacijskih sistemih. Skozi abstrakcijo aplikacijske opreme nad strojno opremo smo dosegli, da lahko brez večjih težav dodajamo kapacitete sistemom, ki lahko paralelno procesirajo velike količine podatkov. In verjetno je očitno, da danes v Internetu vsi pomalem s svojimi aktivnostmi (pa čeprav zgolj s klikanjem po spletnih straneh), napravami in ustvarjanjem kreiramo velike količine podatkov – bodisi statističnih, senzorskih ali drugačnih. Te podatke je mogoče procesirati, analizirati, se iz njih učiti. In v angleškem jeziku so jih poimenovali kar “Big data”. Ker jih je res veliko in ker je okoli tega nastala določena oblika znanosti, ki se ukvarja s tem, kako iz velikih količin ponavadi tudi zelo šumnih podatkov izcimiti tisto, kar je uporabno za neko organizacijo oziroma podjetje.
V začetku letošnjega leta je bila vroča tema internet stvari, IoT oziroma “Internet of things”. Na sejmih elektronike je to še posebej opazno, saj je takorekoč “vse pomalem” danes povezano v Internet na tak ali drugačen način, ter praviloma tja pošilja neke podatke. Ti podatki pa se stekajo nekam – praviloma v platforme, razvite in zagnane z namenom, da zadostijo potrebam velikih količin podatkov, ki jih generira velika količina naprav oziroma “stvari”, povezanih v Internet stvari – “IoT”.
In da, uganili ste, ponavadi tečejo “v oblaku”, so zmožne procesirati velike količine podatkov zaradi načina zgradbe, ter nudijo orodja za to početje (“Big data”). Vendar tudi te platforme niso vse v istem košu. Nekatere so fokusirajo na področje komunikacije med računalniki in drugimi napravami. To so platforme za komunikacijo “machine to machine”, oziroma na krajše M2M. Pri tem gre na primer za to, da nek sistem izvaja zbiranje podatkov iz senzorjev, računalnikov in drugih naprav. Platforme za IoT gredo še nekoliko dlje. Poleg M2M funkcionalnosti omogočajo te platforme tudi povezovanje z drugimi sistemi, procesi in ljudmi.
Tudi v Elmitelu razvijamo za področje senzorskih omrežij lastno platformo, ki je v osnovi M2M platforma, teče v oblaku in omogoča procesiranje zajetih podatkov, ima pa tudi nekatere lastnosti IoT platforme. Pri tem je glavno vodilo naše platforme velika prilagodljivost, preprostost za uporabo in hitrost postavitve podprtih sistemov.

Standard IP65

IP65 je ena od IP kod po standardu IEC 60529. IP v tem kontekstu pomeni International Protection Marking, oziroma Ingress Protection Marking, številka zraven kratice IP pa določa nivo zaščite pred vdorom zunanjih elementov v ohišje. Kot zunanje elemente lahko štejemo prah, vodo, kot tudi dele telesa (prste, roke) in nepredvidene elemente ki bi lahko škodovali vsebini ohišja, označenega z IP kodo.

Nekateri mobilni telefoni ustezajo različnim standardom IP, kar pomeni, da so odporni na vodo in prah. Tipične oznake elektronskih napravic kot so “trpežni” mobilni telefoni in oprema, ki jo je mogoče namestiti na prostem ali v neprajaznem okolju, so na primer IP57, IP65, IP66 in IP67.

Pri tem prva številka pomeni zaščito pred prahom (5 pomeni, da vnos praha ni popolnoma preprečen, vendar količina praha, ki lahko vdre v ohišje, ni dovolj velika, da bi onemogočila delovanje sistema; 6 pa pomeni, da je ohišje popolnoma zaščiteno pred prahom), druga številka pa vodotestnost (5 pomeni, da je naprava odporna na vodne curke, 6 pomeni, da je naprava odporna na močnejše vodne curke, 7 pa, da je vodotesna in jo je mogoče potopiti do globine 1m brez vdora vode).

Poleg mobilnih telefonov, ki so z nami na vsakem koraku in morajo preživeti razne pripetljaje, so opisani standardi zelo pomembni pri elektronski opremi, ki je nameščena na prostem ali v delovnih prostorih (tovarnah). Tovrstna oprema mora za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti delovanja biti primerno zaščitena s primernim ohišjem.

Električna napeljava za podatkovno omrežje

Imate starejše stanovanje ali hišo in bi želeli imeti “žično” Ethernet omrežje, pri tem pa ne želite “vlečti” Ethernet kablov med prostori in prebijati zidov za ta namen? Vam brezžično omrežje “ne lovi” v enem delu hiše, ali ga preprosto ne želite in ne potrebujete? No, morda lahko za komunikacijo uporabite električno omrežje! Naprave za kaj takega so na voljo že kar nekaj let, tehnologija pa ni posebna novost in jo je mogoče kupiti marsikje.
Za standarde na tem področju skrbi več organizacij, kot HomePlug Power Alliance, Universal Powerline Association, HD-PLC Alliance. V standarde se na tem mestu ne bomo spuščali, z uporabniškega vidika pa je namen vseh podatkovnih komunikacij preko električnega omrežja čim enostavnejša vzpostavitev omrežja ter zanesljivo in hitro delovanje. Komunikacija se preko električnega omrežja vrši na višjih frekvencah, težavo pa predstavljajo električni števci, ki praviloma prekinejo podatkovno povezavo, če le-ta teče preko njih, lahko pa težave predstavljajo tudi varovalke.
Za uporabnika je vzpostavitev komunikacije preprosta – v električno omrežje vključimo napravo, ki omogoča podatkovno komunikacijo, ter jo povežemo na Ethernet vmesnik računalnika ali druge Ethernet naprave. Na drugem koncu (na primer v drugem prostoru) naredimo enako in končni napravi (računalnika) bi morali videti, da sta med seboj povezani, kot da bi bili povezani preko Ethernet omrežja. Seveda lahko priključimo tudi več naprav, maksimalno število pa je odvisno od uporabljenega standarda. Hitrosti, ki jih obljubljajo standardi, ki uporabljajo električno omrežje, segajo v teoriji do več 100 Mbit/s.
Zanimivo je, da je komunikacijo preko električnih napajalnih vodov mogoče uporabljati tudi v krajevnih omrežjih in po daljnovodih ter da se pri tem lahko dosegajo solidne hitrosti (merjene v 100 Mbit/s), vendar je električno oskrbovalno omrežje za ta namene praviloma bolj kompleksno, kot domače električno omrežje.

Elmitel na 58. Mednarodnem Sejmu Tehnike, Beograd

Če se boste mudili na 58. Mednarodnem Sejmu Tehnike v Beogradu ste vabljeni, da nas obiščete na štandu 3006/10 . Sejem traja od 12. do 16. maja 2014. Elmitel se bo predstavljal na sejmu v okviru skupine slovenskih podjetij, ki bodo na sejmu prisotna pod okriljem SPIRIT in OZS.
Če se oglasite, vam z veseljem predstavimo naše izdelke in storitve v živo in vam ponudimo kakšen piškotek (čisto pravi, ne spletni!) ter pokramljamo z vami o čemerkoli – lahko tudi o blogu ali o tem, kako posodobiti vaše omrežje! :) Ker bomo sejemsko razpoloženi, bomo imeli v rokavu tudi kakšno ugodno ponudbo.
Oglasite se torej!