Category Archives: Električne inštalacije in pametni objekti

Elshop je na spletu!

Z veseljem sporočamo, da je na spletu zaživel Elshop, osrednja točka za celoten produktni portfelj znamk, ki jih zastopamo. Na naslovu http://elshop.eu je tako mogoče najti dokumentacijo, posodobljeno programsko opremo ter naročiti celoten spekter izdelkov, ki jih prodajamo.

Za več informacij vas vabimo, da obiščete Elshop na naslovu http://elshop.eu.

Elmitel na 58. Mednarodnem Sejmu Tehnike, Beograd

Če se boste mudili na 58. Mednarodnem Sejmu Tehnike v Beogradu ste vabljeni, da nas obiščete na štandu 3006/10 . Sejem traja od 12. do 16. maja 2014. Elmitel se bo predstavljal na sejmu v okviru skupine slovenskih podjetij, ki bodo na sejmu prisotna pod okriljem SPIRIT in OZS.
Če se oglasite, vam z veseljem predstavimo naše izdelke in storitve v živo in vam ponudimo kakšen piškotek (čisto pravi, ne spletni!) ter pokramljamo z vami o čemerkoli – lahko tudi o blogu ali o tem, kako posodobiti vaše omrežje! :) Ker bomo sejemsko razpoloženi, bomo imeli v rokavu tudi kakšno ugodno ponudbo.
Oglasite se torej!

Tehnologije in delo cez 50 let

Lera 1964, pred 50 leti, je bil v New Yorku “World Fair”. Baje, da je bilo tam najti vsa mogoča čudesa tedanjega sveta, od najnovejših avtomobilov, čudes animacije tedanje zabavne industrije in seveda tudi novosti na področju takratnega računalništva.
Skupaj z otvoritvijo sejma so se vrstile tudi napovedi o prihodnosti in tehnološka čudesa – od napovedi, da bomo čez 50 let od 1964, torej letos, imeli videokonference s prijatelji na Luni, pa do prototipov podvodnih hotelov in stroja na atomski pogon, ki bi v nekaj urah lahko počistil široko pot skozi džunglo in jo spremenil v gradbišče avtoceste. Na IBM-ovi stojnici so bojda imeli računalnik, velik kot dva hladilnika, ki je zmogel v svojem arhivu poiskati novice iz poljubnega dneva v preteklosti, do kamor je segal ahiv. V nekaj sekundah!
Slednje se nam danes, 50 let kasneje, ne zdi kaj hudo posebnega. Podvodni hoteli in gigantski stroji pa so še vedno nekaj, česar ne vidimo vsakodnevno.
Podvodne kolonije kot so jih predvidevali pred 50 leti.

Podvodne kolonije, kot so si jih predstavljali pred 50 leti

Zadnja leta se veliko govori o vseprisotnem računalništvu, o Internetu stvari, podatke že bolj ali manj rade volje pošiljamo nekam “v oblak” in vajeni smo, da nam iskalnik s svojo pametjo prilagaja iskalne rezultate, ravnotako kot nam naše najljubše socialno omrežje zelo prilagojeno servira oglase. Vse to je nekaj samoumevnega in količine podatkov, ki jih stroji hranijo, da stvari tečejo tako kot tečejo, so ogromne. “Big data” jim pravijo in napovedujejo, da je to prihodnost. Ali pa že kar sedanjost. O hitrostih, ki jih lahko ob dobrih pogojih dosegamo z mobilnimi terminali in o načrtih za bolj ali manj bližnjo prihodnost smo pa tako že pisali. O tem, da ne tiskamo več samo z barvo na papir, ampak s 3D tiskalniki poleg hrane, organov, izdelkov in gradbenih materialov zdaj tiskamo tudi že kar cele male stavbe, ste morda tudi že kje kaj zasledili.
Svet se vrti hitreje kot pred 50 leti. Inovacije se dogajajo po vsem svetu, v majhnih skupinah ljudi, v startup podjetjih, v raziskovalnih centrih različnih oblik, niso več omejene na korporacije in institucije. Na področju tehnologij in računalništva se zdi, da prihodnost sanja že vsak, ki je vsaj malo sanjača. Tudi sami smo na trenutke.
Ampak ali si letos, 50 let po 1964, upamo sanjati o letečih avtomobilih, ki nas bodo na drug konec sveta prepeljali ponoči, medtem ko bomo brezskrbno spali? O materialih, ki bodo spremenili svet? Bomo iskali pitno vodo? Nafto? Si upamo sanjati o zelenih mestih in prometu, ki bo tekel pod ali nad mestom? Nadzvočna letala Concorde smo že imeli, sanje o vesoljskem turizmu se uresničujejo.
Kje bomo čez 50 let? Pa ne na področju informacijskih tehnologij, tukaj je idej še preveč… Kaj menite?
Povod za pisanje tega zapisa je bil zapis G. Collins na blogu NY Times.

Pametni dom

Pametni dom je stanovanje ali hiša z visoko stopnjo avtomatizacije in pametne optimizacije procesov, ki potekajo v domu. V grobem bi lahko naprave v domu, ki jih je mogoče povezati in na osnovi povezave in avtomatizacije narediti dom pametnejši, razdelili v sledeče kategorije:

  • upravljanje z energijo
  • klimatiziranje
  • kontrola osvetlitve
  • kontrola dostopa
  • varnost objekta (požarna, poplavna, …)
  • varovanje objekta (protivlomno)
  • bela tehnika
  • komunikacijska omrežja
  • domača zabava (zabavna elektronika)

Na različnih področjih je uporabna vrednost te opreme različna, na primer detekcija ognja in poplav v stanovanju lahko prihrani zelo veliko škodo. Uravnavanje temperature in osvetlitve na dolgi rok prihrani nekaj denarja, medtem ko so na primer področja, povezana z zabavno elektroniko, pogosto nekoliko manj ekonomsko naravnana.

Če se odločimo, da bodo nekatere od komponent v naštetih področjih (torej na primer termostat in povezane grelne in hladilne naprave, bela tehnika, grelnik vode) omogočale povezovanje in kontrolo na daljavo, imamo opravka tudi z določenimi uporabniškimi vmesniki teh naprav na daljavo. Pri strokovni izbiri je mogoče te naprave med seboj povezati, jih avtomatizirati, ter jih upravljati preko centralnega vmesnika, če se odločimo, lahko tudi na daljavo.

Posamezne komponente za avtomatizacijo doma so dosegle že zelo nizko ceno in jih ponujajo že takorekoč povsod, od bolj ali manj splošnih in elektronskih trgovin do ponudnikov telekomunikacijskih storitev, katerih internetna dostopovna oprema omogoča povezovanje tovrstnih naprav na centralni uporabniški vmesnik, tako da jih je mogoče upravljati od koderkoli preko Interneta (seveda zaščiteno z geslom). Tako lahko komplet komponent za nadzor zaprtosti oken, upravljanje vključenosti in izključenosti nekaj električnih vtičnic in kakšen detektor gibanja vgradimo že za nekaj 100 EUR, tudi v starejše objekte. Vsekakor pa je pri izbiri smiselna strokovna odločitev, ki bo omogočala kompatibilnost te opreme z morebitno drugo opremo (na primer pametno klimo ali belo tehniko), ki jo bomo morda namestili v dom kasneje.

Nekatere rešitve so v povezavi z Internetom zelo uporabne na primer za objekte ali stanovanja, ki jih ne uporabljamo ves čas. Na primer v vikendu, ki ga nameravamo obiskati, lahko vključimo ogrevanje vode ali prostorov preden se dejanjsko pripeljemo do vikenda, tako da nas pričaka prijetno okolje. Obstajajo na primer rešitve za ugotavljanje porabe, ki se učijo, kdaj in za kaj se uporablja električna energija, ter poskušajo pomagati uporabniku pri racionalizaciji porabe električne energije v celem stanovanju, iz ene centralne točke. Pametni termostat ima na primer velik vpliv na stroške ogrevanja in če se je sposoben učiti, kako ga uporabljamo, lahko zelo vpliva na prihranek energije. Tudi sočno svetlobo lahko z avtomatskim prilagajanjem senčil optimalno izkoristimo tako za ogrevanje, kot za osvetljevanje prostorov. In na vse to lahko “misli” elektronika, brez da bi morali skrbeti in tudi medtem, ko nas ni doma. Pomemben vpliv bodo povezane naprave doma imele tudi za starejšo populacijo, saj bodo z avtomatizacijo določenih funkcij in z določeno stopnjo “zavesti”, ki jo bo imelo stanovanje o prisotnosti in aktivnostih prebivalcev, omogočene nove aplikacije za tovrstne namene.

Izdelki, standardi, ponudba
Kjer je povpraševanje, je slej ko prej tudi ponudba. Na trgu je kar nekaj različnih rešitev, pri čemer še ne obstaja en standard za povezavo med posameznimi komponentami, ki bi globalno prevladal. V ZDA se stvari letovajo s samostojnimi produkti, kot je na primer zadnje čase zelo znan termostat Nest, v Evropi smo poznali EIB ki se zdaj razvija v smeri mednarodnega standarda KNX, obstaja pa še nekaj komercialnih standardov in rešitev. Nekateri od teh standardov uporabljajo brezžično povezljivost v prostih frekvenčnih pasovih, nekateri od njih potrebujejo žično napeljavo po objektu, nekateri lahko delujejo po različnih fizičnih medijih. Proizvajalci opreme podpirajo različne standarde, nekateri ponujajo podobne produkte za več različnih sistemov.

V stanovanju je mogoče avtomatizirati in povezati skoraj vse elektronske naprave (od govorečih kuhinjskih aparatov, multimedijskih naprav in elektronike), vprašanje pa je, koliko lahko ta povezava dejanjsko doprinese k udobnejšemu življenju. Druga stvar, o kateri se v zahodnem svetu zadnje čase govori nekoliko bolj na glas, pa bi rekel da še vedno premalo, je zasebnost in morebitno prenašanje podatkov o uporabi našega stanovanja v oblak. Klasični sistemi pametnega stanovanja v osnovi tega sicer še ne počnejo, čeprav je vprašanje časa kdaj bodo stvari tudi tako daleč. Področje pametnih stanovanj se bo tako v prihodnjih letih še na veliko razvijalo, saj je cenovno postalo dostopno in v določenih segmentih lahko pomaga srednje- in dolgoročno zmanjšati stroške, ter seveda izboljšati kvaliteto bivanja. Če kdaj, potem je zdaj pravi čas, da naredite svoj objekt pametnejši, saj bo to z nekaj sto EUR za nekaj manjših, a uporabnih izboljšav bivalnega okolja, predstavljalo neznaten delež končne investicije.

V okviru projektiranja elektroinštalacij v Elmitelu spremljamo dogajanje tudi na področju pametnih objektov in lahko z izkušnjamni na tem področju svetujemo ali ponudimo cenovno ugodne in tehnično optimalne rešitve za vaše želje in potrebe.