Tehnologije in delo cez 50 let

Lera 1964, pred 50 leti, je bil v New Yorku “World Fair”. Baje, da je bilo tam najti vsa mogoča čudesa tedanjega sveta, od najnovejših avtomobilov, čudes animacije tedanje zabavne industrije in seveda tudi novosti na področju takratnega računalništva.
Skupaj z otvoritvijo sejma so se vrstile tudi napovedi o prihodnosti in tehnološka čudesa – od napovedi, da bomo čez 50 let od 1964, torej letos, imeli videokonference s prijatelji na Luni, pa do prototipov podvodnih hotelov in stroja na atomski pogon, ki bi v nekaj urah lahko počistil široko pot skozi džunglo in jo spremenil v gradbišče avtoceste. Na IBM-ovi stojnici so bojda imeli računalnik, velik kot dva hladilnika, ki je zmogel v svojem arhivu poiskati novice iz poljubnega dneva v preteklosti, do kamor je segal ahiv. V nekaj sekundah!
Slednje se nam danes, 50 let kasneje, ne zdi kaj hudo posebnega. Podvodni hoteli in gigantski stroji pa so še vedno nekaj, česar ne vidimo vsakodnevno.
Podvodne kolonije kot so jih predvidevali pred 50 leti.

Podvodne kolonije, kot so si jih predstavljali pred 50 leti

Zadnja leta se veliko govori o vseprisotnem računalništvu, o Internetu stvari, podatke že bolj ali manj rade volje pošiljamo nekam “v oblak” in vajeni smo, da nam iskalnik s svojo pametjo prilagaja iskalne rezultate, ravnotako kot nam naše najljubše socialno omrežje zelo prilagojeno servira oglase. Vse to je nekaj samoumevnega in količine podatkov, ki jih stroji hranijo, da stvari tečejo tako kot tečejo, so ogromne. “Big data” jim pravijo in napovedujejo, da je to prihodnost. Ali pa že kar sedanjost. O hitrostih, ki jih lahko ob dobrih pogojih dosegamo z mobilnimi terminali in o načrtih za bolj ali manj bližnjo prihodnost smo pa tako že pisali. O tem, da ne tiskamo več samo z barvo na papir, ampak s 3D tiskalniki poleg hrane, organov, izdelkov in gradbenih materialov zdaj tiskamo tudi že kar cele male stavbe, ste morda tudi že kje kaj zasledili.
Svet se vrti hitreje kot pred 50 leti. Inovacije se dogajajo po vsem svetu, v majhnih skupinah ljudi, v startup podjetjih, v raziskovalnih centrih različnih oblik, niso več omejene na korporacije in institucije. Na področju tehnologij in računalništva se zdi, da prihodnost sanja že vsak, ki je vsaj malo sanjača. Tudi sami smo na trenutke.
Ampak ali si letos, 50 let po 1964, upamo sanjati o letečih avtomobilih, ki nas bodo na drug konec sveta prepeljali ponoči, medtem ko bomo brezskrbno spali? O materialih, ki bodo spremenili svet? Bomo iskali pitno vodo? Nafto? Si upamo sanjati o zelenih mestih in prometu, ki bo tekel pod ali nad mestom? Nadzvočna letala Concorde smo že imeli, sanje o vesoljskem turizmu se uresničujejo.
Kje bomo čez 50 let? Pa ne na področju informacijskih tehnologij, tukaj je idej še preveč… Kaj menite?
Povod za pisanje tega zapisa je bil zapis G. Collins na blogu NY Times.

2G, 3G, 4G … 5G!

Ja, prav ste prebrali. Po svetu se uvajajo, oziroma so v razvitih deželah že v delovanju, omrežja LTE. Kratica za Long Term Evolution predstavlja ime omrežij, ki po hitrosti tako v teoriji kot (kjer je signal in dovolj prost frekvenčni spekter) tudi v praksi konkretno prekašajo 3G mobilna omrežja tretje generacije, čeprav LTE v osnovi še ne ustreza vsem zahtevam, ki so opredeljene v opisu lastnosti omrežij četrte generacije, 4G. V celoti bo omrežje 4G komaj omrežje s komercialnim nazivom LTE Advanced, ki bo teoretično omogočalo hitrosti vse tja preko gigabita na sekundo v idealnih pogojih.
Glede na to, da prava omrežja četrte generacije še niso v pogonu, je do mobilnih omrežij pete generacije še dolga pot in v tem trenutku še ne obstaja tehnologija, ki bi štela za dominantno na tem področju, pač pa je omrežje pete generacije opredeljeno zgolj kot skupek tehnologij in lastnosti, ki jih bo omrežje predvidoma vsebovalo, pri čemer naj bi bile zadeve nared enkrat okoli leta 2020.
Za kaj pravzaprav gre pri teh generacijah in tehnologijah? ITU-R, eno od standardizacijskih teles v Mednarodni telekomunikacijski zvezi (International Telecommunications Union) je do zdaj okvirno na 10 let izdal zahteve, ki jim naj ustrezajo tehnologije, ki bodo spadale v naslednjo generacijo brezžičnih mobilnih omrežnih tehnologij. Različni konzorciji in standardizacijska telesa, v katerih sodeluje industrija, nato skozi proces raziskav in razvoja razvijejo tehnologije, ki definicijam, postavljenim s strani ITU-R, ustrezajo. Če je danes najširše poznan LTE Advanced, le-to ni edina 4G tehnologija, poznamo tudi mobilno različico tehnologije WiMax. Vendar na točki, ko so tehnologije ki ustrezajo lastnostim, podanim s strani ITU, dosežene in tehnologije določene, se začne boj za trg in na trgu se je do zdaj večinsko ponavadi uveljavila ena od teh tehnologij. Danes lahko v mestih po Sloveniji že uživamo v super hitrem prenosu podatkov, če le imamo telefon, ki podpira LTE. Le kaj bo po letu 2020…?